Kontakt
so-delujem@guest.arnes.si
klu-a@guest.arnes.si

Jovana Komnenić in Dirk Sorge predstavljala performativno umetniško posredovanje

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru sta Jovana Komnenić in Dirk Sorge v okviru projekta AKTIV pretekli teden na delavnici in predavanju predstavljala osnove performativnega galerijskega in muzejskega posredovanja. Na predavanju, odprtem za širšo javnost, sta AKTIV-ova gosta iz Berlina kot primer dobre prakse predstavila projekt, ki sta ga skupaj s sodelavci pripravila leta 2010 v okviru 6. Berlinskega bienala.

Dirk Sorge, slep umetnik, ki deluje na področju zvoka in novih medijev, je približno dvajsetim udeležencem predavanja, ki so večinoma izhajali iz strokovnih krogov, pojasnil, da so pred tremi leti v okviru Berlinskega bienala obiskovalce povabili na sprehod s slabovidnimi in videčimi vodiči, jim ponudili praktične naloge in jih prosili za izmenjavo mnenj o odnosu med okolico in razstavo. Pri tem so skušali najti ravnovesje med dvema obstoječima, a nasprotujočima si tipoma umetniškega posredovanja. Šlo je za kombinacijo klasičnega, vnaprej zasnovanega formata tako imenovanega modela pošiljatelja in prejemnika, ki pogosto velja za avtoritativnega in pokroviteljskega, ter tako imenovanega ustvarjalnega, participatornega umetniškega posredovanja. »Najprej smo dela na kratko predstavili – včasih na ironičen način –, nato pa smo prešli na praktičen del in jim omogočili samostojno zaznavanje del ter jim zadali zabavne praktične naloge,« je pojasnil Sorge in dodal, da so med drugim tudi raziskovali berlinski Oranienplatz s pomočjo stetoskopov.

Jovana Komnenić, ki prihaja iz Srbije, v Berlinu pa deluje kot umetnica in vodička po muzejih in galerijah, je pojasnila, kako so za videče obiskovalce načrtno ustvarjali negotovo okolje. »Z zavezanimi očmi smo jih peljali v odprt prostor, kjer so se lahko s dotaknili umetniškeda dela, za katero niso vedeli, kakšno je. Bil je v obliki velikega stegozavra. Dotikali so se ga z vseh strani, nekateri so šli celo pod njega. Ko so bili v drugem prostoru, smo jim ponudili tri opise umetniških del in fotografije, ter jih vprašali, katere od teh stvari mislijo, da so se prej dotikali. Večinoma so se odločili za napačno,« je povedala. Poudarila je negotovost ter posledično medsebojno sodelovanje in pomoč udeležencev, ki so jim zavezali oči, ter dodala, da sta se v skupini nato vzpostavila nekakšno medsebojno zaupanje in sproščenost, čeprav se pred tem udeleženci med seboj večinoma niso poznali.

Tako sta Komnenićeva in Sorge na primeru »veččutnih sprehodov«, ki sta jih pripravila s svojo skupino, navzočim predstavila osnove performativnega posredovanja umetnosti, nekaj besed pa sta namenila tudi najnovejšemu projektu, pri katerem sta uporabljala s kombinacijo teme in taktilnih fotografij. Performativno - participativno umetniško posredovanje pomeni, da občinstvo z enim ali več vodičev z razstavljenimi umetniškimi deli nekaj počne, namesto da bi jih zgolj gledalo in poslušalo vodičev monolog.

Komnenićeva in Sorge sta v Ljubljani v četrtek, 21. novembra, in petek, 22, novembra, vodila delavnico z naslovom Avtobiografski pristop snovanja – Kar me zadene, provociram nazaj oz. obiskovalec provocira. Udeleženci delavnice so v skupinah opravljali različne vaje, povezane z določenimi predmeti in njihovim doživljanjem le-teh. V soboto sta na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije izvedla še delavnico, namenjeno slepim udeležencem ter tistim, ki jim četrtkov in petkov termin nista ustrezala.

Nazaj