Kontakt
so-delujem@guest.arnes.si
klu-a@guest.arnes.si

Pogovor z Aleksandro Surla: Z veččutnimi vodstvi do večjega razumevanja za slepe in slabovidne

Aleksandra Surla se je v okviru projekta SOdelujem, iz katerega motivacijsko izhaja AKTIV, udeležila usposabljanj za veččutna vodstva po galerijah in muzejih. Kot slepa oseba je do muzejskih in galerijskih prostorov prej občutila določen odpor, saj jih je povezovala z dolgčasom in bolečimi nogami, zdaj pa kot nepogrešljiva članica projekta AKTIV aktivno deluje prav na približevanju kulture na drugačen, veččuten način, primeren tako za nevideče kot tudi videče občinstvo.

Lansko leto si se udeležila usposabljanja v okviru projekta SOdelujem. Kaj bi rekla, da si odnesla od tega usposabljanja?
Predvsem sem izgubila predsodke do galerij in muzejev. Ko smo bili majhni, so nas namreč pogosto vlačili v galerije in muzeje. Tam so vsi kar nekaj govorili, bilo je dolgočasno, nikoli ni bilo stolov, bolele so me noge in vedno sem postala zaspana. Potem pa sem pri projektu SOdelujem spoznala, da to vseeno ni tako strašno in da je lahko zelo zanimivo, če se le nekoliko spremeni pristop. Priznam, da sem se na takratno usposabljanje prijavila nekoliko skeptična, nisem verjela, da mi lahko kaj novega pokažejo. Pa sem se motila.

Kakšen je pomen usposabljanj za slepe in slabovidne?
Čeprav so usposabljanja v prvi vrsti namenjena nam, slepim in slabovidnim, menim, da so izjemno pomembna tudi za širšo družbo. Zelo dobro je, kadar na veččutno vodenje poleg videčih pride tudi slepa oseba in ostali to vidijo. Če pa slepa oseba to veččutno vodenje vodi, pa je seveda toliko bolje. Morda bodo videči ravno na ta način dobili pozitivnejši odnos do nas slepih oziroma izgubili nekakšen strah, ki ga imajo zdaj do nas.

Poleg širšega videčega občinstva so tovrstni projekti zagotovo izjemno pomembni za razumevanje v ožjih umetniških krogih, ciljam na galerije, muzeje in umetnike same ...
Zagotovo. Če se bomo večkrat pojavili v tem prostoru, se bodo tudi oni prej spomnili na nas. Včash, na primer, v muzejih tudi ni bilo posebnih programov za otroke, zdaj pa je to nekaj najbolj običajnega.

Kakšen je, po tvojih izkušnjah, odziv videčih ljudi na takšna veččutna vodstva, ko vidijo, da je mogoče umetnost spoznavati tudi prek drugih čutov, ne le vida?
Od videčih sem resnično dobila samo dobre odzive, mogoče še celo bolj kot od slepih. Po mojih izkušnjah videče to zanima precej bolj kot slepe, saj slepi še vedno veljamo za nekakšno »eksotiko«.

Zakaj meniš, da je tako?
Treba se je zavedati, da smo slepi precej majhna skupina, poleg tega pa tudi ne moremo pričakovati, da bo vse slepe zanimala umetnost. Večina, ki nas to zanima, je že vključena. Seveda ne bom rekla, da smo mi edini, ki nas to zanima, zagotovo iščemo tudi druge. Treba pa je biti izjemno potrpežljiv, kajti uvajanje novosti je vedno dolgotrajen proces. Menim, da bo vseeno treba še malo počakati.

Kljub vsemu pa se v okviru projektov, kot sta SOdelujem in AKTIV, odpirajo nove možnosti, in morda ji bo kdo, ki na umetnost prej ni niti pomislil, zdaj vendarle dal priložnost.
Seveda, toda kot sem rekla, to gre počasi. Ne moremo pričakovati rezultatov iz danes na jutri. Posameznik se ne more kar naenkrat začeti zanimati za umetnost, to mora od nekod izvirati, moraš se spraviti na vodstvo ali dva, tri, koga kaj vprašati ...

Ves čas se poudarja, da ni isto, če slepa oseba bere ali posluša o umetnosti recimo v svoji dnevni sobi, ali pa se s tem spoznava v galeriji.
Vsekakor je izkušnja v živo popolnoma drugačna kot v galeriji. Eno vodstvo, ki je dejansko izvedeno, je popolnoma drugačno kot če ti samo bereš o tem, ne pa če ga tudi doživiš. Sama na tem mestu sploh ne bi postavljala vzporednic, kajti teorije in prakse ne moreš primerjati.


(Avtorica: Ana Čefarin)

 


Prijave na usposabljanja v okviru projekta AKTIV so še vedno mogoča.
Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju in prijavi!

Dodatne informacije dobite na spletni strani: www.so-delujem.com/aktiv ali na e-naslovih: aktiv@so-delujem.com in infoaktiv@so-delujem.com (Katja Sudec: programski in organizacijski vodja; Karmen Bajec: asistentka programski in organizacijski vodji). Prijavite se lahko do 30. septembra ter ob posameznih usposabljanjih. Za usposabljanja in delo v posamezni delovni skupini je potrebno obiskovati 70% celotnega programa. Lahko pa se prijavite tudi le na določena predavanja oz. delavnice.



Nazaj