Kontakt
so-delujem@guest.arnes.si
klu-a@guest.arnes.si

Strokovni simpozij projekta AKTIV več kot uspešen!

V zadnjih dneh februarja se je v Mestnem muzeju Ljubljana odvijal strokovni simpozij projekta AKTIV, na katerem so tuji in domači gostujoči predavatelji, povabljeni strokovnjaki ter ostali obiskovalci iskali rešitve za problematiko pogostega izključevanja ranljivih skupin iz kulture.

Kot je v svojem nagovoru opozorila častna pokroviteljica simpozija Vlasta Nussdorfer, imajo ranljive skupine sicer lahko povsem enake možnosti, vendar imajo ob tem zagotovo manj priložnosti. V luči iskanja priložnosti in načinov vključevanja za pripadnike ranljivih skupin (poudarek je bil na slepih in slabovidnih) je potekal strokovni simpozij, ki je privabil več kot sto obiskovalcev, več kot 50 pa je bilo prisotnih na vseh oz. večini predavanj.

Sudčeva otvorila simpozij, sledila so predavanja

V četrtek dopoldne je pozdravnem nagovoru programske in organizacijske vodje AKTIV-a Katje Sudec sledilo predavanje, ki ga je pripravila prof. dr. Carmen Mörsch (redna profesorica na Univerzi za umetnost Zürich, vodja Raziskovalnega inštituta za umetniško posredovanje) z naslovom Napetosti: med posredovanjem, umetnostjo, dekonstrukcijo in preobrazbo, izvedla pa ga je še ena gostja iz tujine, prof. Claudia Hummel (predavateljica na Art in Context, UDK Berlin), ki je z dr. Mörschevo tesno sodelovala pri projektu Documenta.

 

Opis fotografije: V ospredju položne fotografije spodaj desno pred visoko mizico z mikrofonom stoji programska in organizacijska vodja projekta AKTIV Katja Sudec, ki ob uvodu v simpozij nagovarja prisotne. Levo od nje za podolgovato mizo sedita sodelavki pri projektu Ana Krepel in Karmen Bajec. Zgornji levi del fotografije v ozadju zavzema veliko platno z napisom "MEDNARODNI STROKOVNI SIMPOZIJ". (foto: Ana Čefarin)

Sledilo je predavanje izr. prof. mag. Črtomirja Freliha (Pedagoška fakulteta v Ljubljani), ki je spregovoril o posredovanju likovno teoretskih pojmov s primeri prilagoditev za slepe in slabovidne, na čemer v povezavi s projektom AKTIV dela že več mesecev in je v zadnjem času z inovativnimi pripomočki dosegel pomembne preboje.

S katerimi znanji oskrbujejo muzeji sodobno družbo, se je spraševala doc. ddr. Verena Vidrih Perko, arheologinja in kustosinja iz Gorenjskega muzeja, ki je med svojim predavanjem obiskovalce popeljala skozo zgodovino muzejev in muzejskih zbirk. Z njenim predavanjem se je končal prvi sklop predavanj v okviru simpozija, kjer so bili v ospredju modeli posredovanja in govora znotraj muzejskih in galerijskih prostorov za različne ciljne skupine.

Kooperacija med izobraževalnimi in kulturnimi institucijami ključnega pomena

Drugi sklop predavanj, ki je pozornost namenjal sodelovanjem med izobraževalnimi in kulturnimi institucijami, je spet odprla prof. Claudia Hummel z zanimivim predavanjem z naslovom Najti nekaj slabega pri Miki Miški. Govorila je o delu v Ateljeju (13) z otroki in mladostniki na Dokumenti (13).

Po krajšem premoru je za mikrofon stopila dr. Emily Pringle – vodja izobraževalnih programov in raziskovanja na znameniti londonski galeriji Tate. Na primeru omenjene galerije je spregovorila o sodelovanju umetnikov z obiskovalci muzejev in opozorila na pomembnost delovanja kvalitetnih likovnih ustvarjalcev, ki svoje ustvarjalno delo povezujejo z ranljivimi skupinami.

O umetniškem doživetju kot prostoru emancipacije ustvarjalca in odjemalca umetnine pa je predaval prof. dr. Robi Kroflič, ki sicer predava občo pedagogiko in teorijo vzgoje na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozogske fakultete v Ljubljani. Predstavil je različne primere dobre prakse, ki so izhajali iz njegovega dela z otroki (predvsem iz vrtca Vodmat). S tem se je prvi dan simpozija že približal koncu, sledila je le še kratka predstavitev projektov SOdelujem skupaj integrativno na področju kulture ter AKTIV.



Opis fotografije: Položna fotografija prikazuje velik prostor projekcijske dvorane Mestnega muzeja Ljubljana. Večino spodnjega dela fotografije zavzemajo stoli, na katerih sedi približno 60 ljudi. Vidimo jih od spredaj ter v desni profil. Z zanimanjem zrejo proti desni strani fotografije in poslušajo predavanje. (foto: Ana Čefarin)

Petkov del predavanj filozofsko-psihološko obarvan

Petkov del simpozija s sklopom predavanj o inkluziji, umetnosti in čutenju s filozofsko-psihološke perspektive, se je pričel ob 9. uri, ko je bilo v projekcijski dvorani Mestnega muzeja Ljubljana predvajano vnaprej posneto predavanje dddr. Evgena Bavčarja, slepega filozofa in umetnika, ki pa se zaradi neodložljivih obveznosti v Parizu predavanja ni mogel osebno udeležiti. Vseeno je njegovo zanimivo predavanje o slepoti in umetnosti pritegnilo lepo število obiskovalcev.

Prof. dr. Darja Kobal Grum, profesorica obče psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki veliko dela na področju enakih možnosti in inkluzije slepih otrok, je predstavila psihološke vidike dojemanja umetnosti pri slepih, predavalni del simpozija pa je zaključila mag. Katarina Majerhold, filozofinja, ki se ukvarja predvsem s filozofijo čustev sreče, ljubezni in veselja.

Ob 12. uri se je odvila okrogla miza pod vodstvom moderatorja Tomaža Šavlija. Gostujoči predavatelji so odgovarjali na vprašanja iz publike in predstavili svoje poglede na delovanje kulturnih institucij na področju vključevanja ranljivih skupin v umetnost in kulturo ter dela z njimi.

Na diskusijskih skupinah razpravljali o aktualnih problematikah

Sklepni del simpozija pa so predstavljale tri diskusijske skupine, kjer so se ob razpravi iskale rešitve in izpostavljale glavne problematike iz danih področij. Prva diskusijska skupina, katere moderatorka je bila Brigita Strnad, je razglabljala o strukturni vezi šole in kulturne ustanove, o delu z otroki in mladino ter specifičnih potrebah. O tem, kdo je »drugi«, se je spraševala druga diskusijska skupina pod vodstvom moderatork Jovane Komnenić in Katrin Modic. Pri tretji skupini pa so udeleženci, kjer so bili tudi predstavniki različnih ministrstev, debatirali o sistemskih vprašanjih povezovanja kulturnih institucij navzven ter vzpodbujanju aktivnosti ranljivih skupin, moderatorka skupine pa je bila mag. Marija Mojca Pungerčar.

Tako kot se je začel, se je simpozij tudi zaključil z govorom Katje Sudec, ki se je vsem udeležencem, gostom ter tistim, ki so sodelovali pri organizaciji tega dogodka, srčno zahvalila za njihov doprinos k novim ugotovitvam, širjenju obzorij in izpostavljanju problemati, na katerih bo treba še aktivno delati.

Fotogalerijo s simpozija si lahko ogledate na tej povezavi.

Ana Čefarin

Nazaj