Kontakt
so-delujem@guest.arnes.si
klu-a@guest.arnes.si

V Galeriji Kresija smo z obiskovalci raziskovali mejo, ki nas ločuje od sveta

Avtorico Uršo Vidic je od nekdaj privlačilo krajinsko slikarstvo 19. stoletja in z njim povezan romantični subjekt, s katerim nagovarja gledalca. Intenzivno raziskuje, kako transformirati krajinsko slikarstvo v prostorske postavitve. Tokrat so to umetniški objekti, "vitrine", v katerih so podobe iz narave s spreminjajočo se mikro atmosfero, v katerih želi upodobiti nekaj, kar je sicer nemogoče. Prikazati naravo v vsej svoji veličini.
Želeli smo, da se obiskovalci približajo odnosu med človekom in naravo. Ustvarili smo vzdušje, ki je preko tipa omogočilo obiskovalcem vstopiti v razstavljeno prostorsko postavitev. Maketa, ki je bila obdana s plastično cevjo, je odražala podobnost z razstavljenim objektom.



Opis fotografije: Na fotografiji je pet oseb. Ženska na levi strani fotografije z iztegnjeno roko sega v plastično cev. Cev drži ženska na desni strani fotografije, ki je s hrbtom obrnjena proti nam. Iz izrazov na obrazih dobimo občutek, da osebe z zanimanjem opazujejo dogajanje.



Opis fotografije: Na sredini fotografije je steklena posoda kot razstavni eksponat. Iz nje na levi strani izhajata dve cevi: ena zgoraj, druga spodaj. V posodi je bonsai, katerega korenine so ovite v meglo, na vrhu njegovih vej je nekaj zelenih listkov.

Da bi se potopili v vzdušje sublimnega, magičnega, smo stopali po tanki črti med prostoroma "zunaj" in "znotraj" našega zaznavnega prostora. S hojo po meji med tapisonom in marmornatimi tlemi smo skušali naposled priti v notranjost steklene posode, kjer smo z obiskovalci poskusili za trenutek postati komaj živeči bonsai.



Opis fotografije: Na zgornji polovici fotografije je osem oseb postavljenh v kolono, vidnih od pasu navzdol. Osebe so obrnjene proti levi strani. Z eno nogo stopajo po črnem tapisonu, ki je na spodnji polovici fotografije, z drugo pa po marmorju, ki je na zgornji polovici fotografije.

S komponiranjem diha in glasu na ambientalne zvoke smo ustvarili performans, kot bi na znano melodijo ustvarili svoje besedilo in ga v izvedbi interpretirali. Obiskovalce je ovijala tanka koprena in popršil prš vlage, kar je asociiralo na meglo, ki se je v notranjosti steklenih posod naključno pojavljala in izginjala.



Opis fotografije: Na fotografiji je devet oseb razporejenih v krogu.  Pred usti držijo plastične cevi, ki so velike toliko, kot je velika glava. Imamo občutek, da vanje pihajo. Okrog oseb je v višini ramen ovita bela prosojna koprena.


 
Opis posnetka: Ovijanje dvanajstih obiskovalcev s tanko kopreno, dihanje skozi cevi in produciranje zvokov.

Z vživljanjem v subtilno glasbo iz ozadja smo z dihanjem in produciranjem zvokov, izkušnjo mehke meglice in vlage ustvarili performans kot da smo na meji, ki nas ločuje od sveta. Vživeli smo se v bonsai, ki poleg svetlobe, zraka in vode potrebuje tudi hranivo, da se ne loči od sveta.
Obiskovalci so imeli na voljo dva hraniva. Izbrali so tistega, ki jim je najbolj ustrezal. V primeru, da so ga potrebovali, so ga zaužili v obliki enega potega po medicinski cevki.



Opis fotografije: Na levi strani stoji ženska, na sredini pa moški. Vidna sta do pasu. Vsak od njiju drži kozarček, v katerem je cevka, ki spominja na zdravniški kateter. V ozadju, na desni strani fotografije je kovinsko stojalo, na katerem je obešena steklena posoda.

Obiskovalci so si med seboj podelili izkušnje in občutenja, kako je biti v stiku z mejo, ki ločuje od sveta. Ena od obiskovalk je povedala, da imamo v življenju vedno izbiro, ko se znajdemo na kakšnem razpotju. Zavestna izbira vztrajati na poti proti svobodi, lepoti, naravi včasih ni najlažja odločitev, a ko se zanjo odločimo, nas to vedno znova spodbuja.
Dragocene misli so se stekle v idejo, da na koncu vsako drevo živi naprej, ne glede na to, kakšno obliko zavzame. Končni vtis, ki ga je želela avtorica zapustiti, je sovpadal z našimi mislimi o ponovni rasti. Spodbudna izjava Urše Vidic o "nezmožnosti umreti" nas je povezala z neprekinjenim delovanjem narave, saj se ta vedno znova vrača sama vase in neprekinjeno raste. Poprej "ločeni od sveta" smo sedaj postali povezani.
S končno postavitvijo v pozo drevesa, ki se dviguje ali spušča, so obiskovalci ponazorili končni vtis o izvedbi vodstev.



Opis fotografije: V sredini fotografije je razstavni eksponat, ki prikazuje razsvetljeno stekleno posodo obešeno na kovinskem stojalu. Iz steklene posode izhajata cevki. Za eksponatom je devet oseb razporejenih v polkrog. Obraze imajo obrnejne proti iztegnjenim rokam, ki jih držijo visoko nad glavo, kot bi hoteli zrasti v nebo.



Opis fotografije: V sredini je sedem oseb, obrnjene so proti gledalcu. Vse imajo dvignjene roke z razprtimi dlanmi nad njihovimi glavami. Na obrazih imajo nasmeške.

Ekipa Ustvarjalne Pisarne je izvedla štiri veččutna vodstva. Zanimanje zanje je bilo veliko, saj se je vodstev udeležilo skupno 53 obiskovalcev.
Zahvaljujemo se avtorici razstave Urši Vidic, Galeriji Kresija in vsem obiskovalcem veččutnih vodstev, da smo lahko skupaj z vami ustvarili štiri impresivne dogodke.



Nazaj