Kontakt
so-delujem@guest.arnes.si
klu-a@guest.arnes.si

Zanimanje za veččutne pristope do posredovanja umetnosti je veliko

Včerajšnja novinarska konferenca v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), kjer smo predstavili program AKTIV, je minila uspešno in lahko rečemo, da je zanimanje veliko.

Na novinarski konferenci, ki jo je povezovala Aleksandra Surla, je vodja programa Katja Sudec najprej predstavila program in glavne cilje AKTIV-a. »Kakšno moč ima umetnost in kaj lahko ponudi? Vsekakor spodbuja kreativno in inovativno razmišljanje in kot taka ni omejena le na svoj primarni prostor, ustvarjalni prostor, ateljeje, galerije, muzeje, ampak ima možnost delovati v širšem družbenem kontekstu. Delovanje z različnimi družbenimi skupinami pa lahko spodbuja tolerantnost in medsebojno povezovanje,« je med drugim povedala Sudčeva in ob tem dodala, da se moramo vprašati, kaj lahko muzeji, galerije in ustvarjalci storijo za gledalce in obiskovalce ter kaj lahko ponudijo gledalci in obiskovalci. »Odgovor na začetku projekta AKTIV se glasi, da so muzejski in galerijski prostori tisti, ki ponujajo raznolika znanja, in če je umetnost svobodna, naj bo tudi dostopna za vsakogar,« je odgovor Sudčeve.

Za njo je spregovoril član ekipe AKTIV in udeleženec že končanega projekta SOdelujem Marko Mikulin. »Tako celovitega pristopa v kulturni politiki k razvoju področja veččutnega posredovanja in spoznavanja galerijskih prostorov še ni bilo. Tako celovit pristop me je uvedel v večjo odprtost do kulture, predvsem vizualne in sodobne. Predvsem so velik izziv opisi. Če ne vidiš, so namreč te spremljevalne dejavnosti ključne. Opisi, vsi ti materiali, ves pristop – tiste razstave, ki sem se jih udeleževal, niso bile takšne, da bi mi ostale v spominu. Pri tem načinu, ki smo ga razvili in vodstva, ki smo jih pripravili, je pristop veččuten, bolj angažiran in dejansko ne pusti pasivnosti, temveč teži k vključenosti, spraševanju. Ob tem si lahko zapomniš veliko več stvari in dejansko ti obogati življenje,« je povedal Mikulin.

Z njim se je strinjala tudi moderatorka Aleksandra Surla, ki se je prav tako udeleževala projekta SOdelujem. »Slepi imamo včasih, oziroma to je že skorajda praksa, zadržke ali celo predsodke do vizualne umetnosti. To pa zato, ker je ne razumemo. Vedno, ko so nas kot otroke peljali v galerije, so nam kustosi tam razlagali stvari, ki jih mi še zdaleč nismo razumeli. V muzejih se stvari ni dalo dotakniti, zato so bile to nam neke čudne stvari, ki jih nismo poznali. Zato sem v projekt SOdelujem vstopila z mnogo dvoma, vendar se je potem izkazalo, da je dejansko možno slepim približati vizualno umetnost na način, ki ga lahko tudi mi razumemo. Gre za zanimiv, nedolgočasen način in spoznala sem tudi to, da niti ni nujno, da je to način samo za slepe in slabovidne, ampak dejansko se lahko vse te načine približevanja kulture uporabi tudi za širše občinstvo,« je povedala.

Višja kustosinja UGM Andreja Borin je prisotnim predstavila razloge za sodelovanje in spodbujanje programov, kot je AKTIV. Povedala je, da je trenutno aktualna razstava Marka Pogačnika že tretji projekt UGM, kjer se poslužujejo veččutnega pristopa in da so se z vsakim predhodnim vodstvom zelo veliko naučili. »Kot normalno videča oseba sem si kljub želji težko predstavljala, kaj je treba prilagoditi in na kakšen način slepim približati umetnost. Z delom in izkušnjami smo nato ugotovili, kaj je funkcionalno, kaj deluje in kaj je treba še izboljšati. V tem smislu se je veččutni pristop res izkazal za dobrega in tudi mi smo se veliko naučili,« je razložila in opozorila, da vodstva za slepe niso izključujoča, saj se jih lahko vključijo tudi videči. »Sicer je tega manj, saj imamo tudi videči predsodke, vendar si želimo, da bi bila ta vodstva zasnovana na tak način, da bi se tudi videči obogatili z drugačnimi pogledi,« je dodala.

Na novinarski konferenci sta nato govorila tudi umetniški vodja in tiskovni predstavnik galerije Škuc Tevž Logar in Vladimir Vidmar. Logar je povedal, zakaj se je galerija Škuc odločila za sodelovanje v projektu. »Zavedamo se, da za kompleksnejša pedagoška mediacijska posredovanja nimamo posebnih znanj, zato smo s tem namenom že pred nekaj leti k sodelovanju pri projektu Kako začeti povabili Katjo Sudec. Na podlagi tega uspešnega sodelovanja smo se odločili za sodelovanje v okviru projekta SOdelujem. Pri tem projektu se je izkazalo, da mogoče ni bilo vse izrečeno,« je Logar navedel enega od razlogov za nadaljnje sodelovanje s Sudčevo. Vidmar ga je dopolnil, da je galerija Škuc tudi zgodovinsko nastala kot prostor, ki je kljub temu, da se ukvarja s sodobno vizualno umetnostjo, tudi ves čas tudi kontekstualiziral družbene potrebe. »Galerija Škuc je javni prostor, vse vsebine, ki jih ponujamo, so brezplačne. Ta dostopnost širšim družbenim krogom je ena pomembnih točk poslanstva galerije,« je izpostavil in dodal, da je bilo sodelovanje s Katjo Sudec zato pomembna nadgradnja osnovnega poslanstva galerije.

Kot je bilo povedano že v uvodu, včerajšnja predstavitev programa v Mariboru je minila nadvse uspešno. Udeležilo se je je nepričakovano veliko ljudi, od tega veliko predstavnikov različnih medijev. Številni so se nato udeležili tudi posebnega vodstva po pregledni razstavi Marka Pogačnika 1962-2012: Sestop umetnosti na Zemljo, ki so ga pripravili bivši udeleženci projekta SOdelujem s programsko vodjo v sodelovanju z UGM.
 

Nazaj