Kontakt
so-delujem@guest.arnes.si
klu-a@guest.arnes.si

O projektu

SOdelujem Skupaj Integrativno na področju kulture

vzpodbuja interdisciplinarni pristop na področju kulture, ki ne samo vključuje ranljivo družbeno skupino – osebe z invalidnostjo ampak tudi povezuje delovanje strokovnjakov iz področja kulture z osebami z invalidnostjo.

Projekt nagovarja stroko na področju kulture in umetnosti s vprašanjem:
»Ali SOdelujem na področju kulture?«
Ranljivo družbeno skupino sprašuje: »Si na področju kulture?«
z željo, da bi odgovorili: »SOdelujem in delujem, na področju kulture!
Skupaj in integrativno!
«

NAMEN:

Namen projekta je spodbuditi proaktivnost oseb z invalidnostjo in njihovo potencialno zaposlitev na področju kulture in umetnosti ter usposobiti kulturne delavce za delo z njimi.
V praktičnem delu je poudarek na delu za in s slepimi in slabovidnimi osebami, kar pa ne izključuje drugih oseb z invalidnostjo.

Projekt se osredotoča na usposobljanje za kulturni menedžment samoiniciativno predlaganih dopolnilnih projektnih modelov na izbrani kulturni instituciji in svetovanje o programih, ki konkretno zadevajo animacije vodstev ob razstavnih in muzejskih postavitvah, usposobljenost za sporočanje informacij o razstavah in muzejskih postavitvah (informativnih besedil na predstavitvenih prospektih, internetni strani, ipd. za slepe in slabovidne).
Ciljni skupini – osebe z invalidnostjo in usposobljeni kulturni delavci – sta ob zaključku sposobni s pridobljenimi znanji v dialogu pripraviti zgoraj omenjene projektne modele in jih izvesti.

PRISTOP:

Inovativni interdisciplinarni pristop se odraža v metodologiji ter vsebini usposabljanj.

METODOLOŠKI PRISTOP:

Izbran način usposabljanj spodbuja sodelovanje strokovnjaka iz kulturne institucije ali umetnika z osebo z invalidnostjo ob vzpostavitvi predlaganega projekta. Zato potekajo usposabljanja sinhronizirano – oboji se sočasno udeležujejo tako predavanj, ki zadevajo delo na kulturnih institucijah, kot tudi dela z osebami z invalidnostjo. Hkrati skupini izmenjujeta mnenja in znanja ter se pri delu spoznavata, saj je za kvaliteten dialog potrebno razumevanje drug drugega. Ta način omogoča učinkovito izmenjavo izkušenj in znanja.

VSEBINSKI PRISTOP:

Vsebinski pristop daje obema skupinama vpogled v različne načine strokovnega dela, ki se jih uporablja ob izvedbi projektov na kulturnih inštitucijah in ki zajemajo vse od finančnega načrta do vsebinske konsistentnosti s potekom in načinom izvajanj.
Udeleženci spoznajo poklicne profile v galeriji, finančno načrtovanje in programski menedžment, ki je v mikro različici vedno prisoten ob še tako enostavnem projektu.
Konkretno se bodo udeleženci usposobili v pisanju informativnih besedil za slepo in slabovidno publiko.
Delavci na področju kulture bodo spoznali specifične načine posredovanja ključnih informacij. Slednji bodo znali v ozkem sodelovanju z osebami z inavalidnostjo (slepimi in slabovidnimi) te tekste prirediti in pripraviti.
Sodelujoče osebe z invalidnostjo pa se bodo naučile pisanja konceptov za projekte, hkrati pripraviti finančni načrt in iskati morebitne pokrovitelje. Ob tem bodo sodelujoči kulturni delavci sposobni sodelovati z osebami invalidnostjo in jim pomagati. Vsi udeleženci se bodo usposobili tudi za delo animatorja vodstva ob določeni razstavi ali muzejski postavitvi, pri čemer bodo spoznali različne izvedbe vodstev – od klasičnega vodstva do vodstev, ki vključujejo umetniške participativno-performativne metode dela.

USPOSABLJANJA:

Usposabljanja potekajo v 4 sklopih: vpogled v kulturno politiko, delo z ranljivimi družbenimi skupinami, prakse dela na področju kulture in umetnosti, praktična priprava predlogov udeležencev.
Usposabljanja vključujejo predavanja, delavnice, skupinsko delo, praktično delo in inštrukcije ter evalvacijske postopke, ki se jih uporablja za spremljanje in izboljšanje kakovosti dela z nadgradnjo.

O IZVAJANJU TER IZVAJALCIH:

Predavanja in delavnice bodo izvajali (videči ter slepi in slabovidni) strokovnjaki, ki že nekaj časa svetujejo o tovrstnih programih in jih izvajajo.
V projektu bodo izvedeni primeri učinkovitih praks iz tujine, saj kot predavatelji sodelujejo tudi tuji strokovnjaki, ki že dolgo uspešno integrirajo osebe z invalidnostjo oziroma sami uspešno delujejo kot osebe z invalidnostjo na področju kulture in vplivajo na razvoj podobnih programov po svetu. Projekt je podprt tudi iz strani domačih strokovnjakov, ki bodo natančneje predstavili lastne izkušnje ter specifike dela v Sloveniji.

NA KRATKO O CILJIH:

Cilj usposabljanj je večja informiranosti o aktivnostih na določeni kulturni instituciji (npr. dopolnitev internetne strani za lažje informiranje o kulturnih dogodkih za slepe in slabovidne). Zaželjeno je tudi večje število kulturnih delavcev med osebami z invalidnostjo, ki opravljajo omenjeno delo in delo animatorjev. Cilj naj bi bil tudi večje število kulturnih delavcev za delo in usposabljanje z osebami z invalidnostjo. S tem se zagotovi stalež zaposlenih, ki so sposobni aktivirati širšo javnost, kar pomeni več obiskovalcev in razumljivejše informacije o razstavnih in muzejskih projektih. Eden izmed ciljev usposabljanja je tudi obvladovanje projektnega menedžmenta dopolnitvenih dejavnosti (predlaganih modelov na kulturnih institucijah).

ZAKLJUČEK:

Osnovna človeška pravica predvideva za osebe z invalidnostjo enake možnosti v dostopu do informacij – dokler ni informacije ni niti potrebe – kar je v primeru vključevanja oseb z invalidnostjo, še posebej slepih in slabovidnih, pereč in ponavljajoč problem. Treba je omogočiti prost pretok informacij in izbrano družbeno skupino informirati o obstoju programskih dejavnosti in prikazovanj. Ta skupina ljudi nam hkrati lahko poda znanja, ki nam razširijo pogled in delovanje.
Na koncu gre tudi za motiviranje in doseganje širše javnosti h predstavitvi umetnosti in muzejskih ter galerijskih postavitvah.In nenazadnje za ozaveščanje družbe ter širjenje razgledanosti, odprtosti, prilagodljivosti in tolerantnosti.

DOPIS:

Projekt se zaveda šibke splošno privzete uporabe besede invalid, kar smo po premisleku nadomestili s poimenovanjem: oseba z invalidnostjo. Dr. Evgen Bavčar (dr.,dr.) pa opozarja glede na tuje standarde še na naslednje možne zamenjave: invalid z oseba z odvzeto svobodo, za besedno zvezo ranljiva družbena skupina predlaga skupina v položaju ranljivosti, izraza slep in slaboviden pa nadomešča poimenovanje oseba brez oz. s prikrajšanim vidom. Projekt zaradi terminološke kompleksnoti in nejasnosti vključuje predavanja različnih strokovnjakov s področja teorije dela z ranljivimi družbenimi skupinami z namenom ozavestiti ta aspekt izbora primernejše nediskriminatorne terminologije. Sam termin invalid v tem trenutku uporabljamo v skladu z razpisno dokumentacijo ter prevodom Splošne konvencije o pravicah invalidov. Tekom projekta si bomo prizadevali za najprimernejšo predlagano izrazoslovje.

                                          

Nazaj